Mala šola podvodne fotografije

Že pred leti, ko sem uporabljal še izključno kompaktni fotoaparat Canon Power Shot A80, sem si omislil pripadajoče podvodno ohišje Canon WP-DC900. Poleg fotografije me namreč precej zanima tudi potapljanje. Žal imam priložnost le 14 dni v letu (morda kda včasih kak dan več) :) Vedno me je namreč privlačil svet, ki večini ostalim ljudem neviden, morda se ga niti ne zavedajo, pa vendar je tam, čudovit, drugačen, neraziskan. Morda ravno zato vztrajam pri makro fotografiji. Na ta način ljudem prikažem svet, katerega sicer nikoli nebi spoznali.

Vrnimo se k podvodni fotografiji. Cenena foto oprema, potapljanje na dah,... Vem da to ni pravi pristop, pa vendar mi omogoča zabeležiti trenutke v svetu, ki je tako drugačen od tega ki ga poznamo.

Prvi poskusi v plitki vodi in preizkušanje, ali ohišje res dobro tesni. Proizvajalec sicer garantira 40m, a pri teh kitajcih nikoli ne veš, ali je to 40 v dolžino, ali v globino.

Stvar očitno deluje. Največja težava pri podvodni fotografiji s tako omejeno opremo je lom svetlobe. Že tako počasen aparat še počasneje fokusira, vgrajena bliskavica je preblizu objektiva, v vodi pa polno drobnih delcev od katerih se blisk odbija in kvari fotografijo. V prvih poskusih sem se podal na lov za bolj statičnimi motivi. Razne žveplenjače, morski ježki, vetrnice so zelo hvaležne in potrpežljive stranke.
Tudi morska kumara se ne pritožuje preveč. Težava pri vetrnicah je nenehno valovanje in rahlo gibanje, kar še dodatno otežuje ostrenje. Večina prvih poskusov je bila popolnoma izven fokusa., saj je valovanje ves čas premikalo motive in tudi mene.Ravno zaradi tega sem se začel posluževati tehnike, s katero sem se "usidral" na morsko dno, naredil 2-3 posnetke in šele nato izplaval nazaj na površje. Tako sem vsaj za silo lahko držal aparat na mestu. Kamlu so začeli nastajati všečnejši posnetki.Pri fotografiranju uporabljam kar se da širok kot in povsem odprto zaslonko. (koliko je pač možno pri Canon PS A80). Uporabi vgrajene bliskavice se izogibam zaradi neželenih odbojev.Ko sem bil mnenja, da sem tehniko dovolj osvojil, sem se podal na lov za živimi motivi. Pred leti sem se naučil loviti hobotnice in to sem s pridom izkoristil da sem jih izbezal iz njihovih skrivališč. Dokaj zahteven in izmuzljiv motiv za fotografiranje z mojo ubogo opremo. Pa vendar je nastalo nekaj lepih posnetkov.Ko hobotnico, ki sicer nima naravnih sovražnikov izbezaš na plano in se nima kam skriti, sen "našopiri" in bliskovito zamenja barve. Prav zastrašujoče izgleda.
Okoli 30cm velik skat je še večji izziv. Največja težava je, da ga najdeš, saj se , ko mu preti nevarnost, zakoplje v peščeno morsko dno in potrebno je precej sreče in vztrajnosti, da ga odkriješ. Ko sem tega lepotca imel na očeh, ga nisem kar tako izpustil . Sledil sem mu kakšnih 15 minut. Vmes celo snemal (video je velik 12 MB). Morda ob priliki naredim krajši izrez in dodam na blog.Potapljaški tečaj. Sam nisem bil tečajnik, sem pa bil uradni fotograf... To bi morali videti presenečene frise potapljačev, ko sem se jim na približno 12 m globine pojavil od nikoder. In to s fotoaparatom.

Ribe, po moje najbolj zahtevni podvodni motivi. Zaradi uporabe širokega kota, se jim je potrebno precej približati in ničkolikokrat se mi je zgodilo, da jo je, ravno ko sem sprožil, riba ucvrla stran, na fotografiji pa je ostal samo oblak peska.
Razne alge,
morske zvezde
ožigalkarji,
vetrnice
ježki, žveplenjače...
...to so torej motivi, primerni moji podvodni foto opremi. Pa tudi to je nekaj. Ko bom "velik", pa morda sežem po ohišju za DSLR. Nikoli se ne ve.