sobota, april 07, 2007

Minute za kulturo

V zadnjem času opažam, da vse preveč "delam". Cele dneve preživim za računalnikom, kot rezultat pa ne nastaja nič produktivnega... Večino časa zabluzim za obvezne vaje s faksa v katerih ne vidim nobenega pravega pomena in koristi. Še tisto prostega časa kar ga ostane, pa izkoristim za čekiranje in odgovarjanje mejlov. Že včeraj sem imel vsega dovolj. Odločil sem se namreč po doooolgem zimskem počitku malo prezračit kolo. Sicer je kolo moje prevozno sredstvo vso zimo, a bolj za lokalne vožnje. Sedaj pride čas za medkrajevne, predvsem pa gorske ture. Radovednost me je peljala v raziskovanje neke nove gozdne poti, vendar sem zaradi pomanjkanja kondicije na blatni poti polni podrtih dreves kmalu obupal in spet oddrvel domov za računalnik.


Zima je okoli pasu naložila kar nekaj sala in za športne podvige še nisem pripravljen, zato sem se danes odločil za klulturno udejstvovanje. Kolega fotograf me je že prejšnji teden povabil na "noč klasičnih kitar". Najprej sem se izgovarjal na pomanjkanje časa, danes pa sem si rekel: "zakaj pa ne?".

Ker sem dobra duša bom z vami delil vsaj fotografije s prireditve. Ni jih veliko, ker sem se raje predajal užitkom poslušanja glasbe, kot fotografiranju. Imena nastopajočih si nisem zapomnil, a mojster na spodnji sliki je res razstural. Tudi ostali so bili odlični,...Pravi balzam za ušesa po raznih Atomik Harmonikih, Jasmin Stavrosih in ostalo jugo, po kateri me ima, da bi občasno kozlal kar po radijskem sprejemniku.
Malo številno občinstvo se je predajalo zvokom klasičnih kitar. All-Starke zgleda obvezen rekvizit.
Program je minil kot bi pihil. Res super, sproščujoča zadeva,... sedaj pa spet na delo :(

četrtek, april 05, 2007

Beanove počitnice - Premiera

Danes ob 18:00, ko sem ravno končal z delom za faks, sem se odločil da punco, po ne tako dolgem času, peljem v kino. Hitro smuknem na spletno stran Planeta TUŠ in preletim spored. In lej ga zlomka. Ob 19:00 premiera novega filma gospoda Fižolčka. Le zakaj sem mislil, da je to šele 5.4.2007. V glavnem, s punco sva potrebovala manj kot 10 min in že sva s pospešenim tempom drvela proti planetu Tuš. Peš kakopak. Po 10 min hitre hoje (običajno bi potrebovala okoli 20), sva se znašla pred blagajno... nepopisna gneča, na monitorju pa piše le še 47 prostih vstopnic. Že sam pogled na množico pred blagajno je da vedeti, da bo nakup karte misija nemogoče. Vrsta se je komaj premikala in kmalu je na zaslonu pisalo le še 1 prosto mesto. Punca, ki me je med tem že zmerjala in vso krivdo za "zamudo" valila name se je hotela že obrniti in oditi, sam pa sem se odločil vztrajati... naenkrat je statusni monitor pokazal 17 prostih mest. Punci sem stisnil v roko 10€ in jo poslal v sosednjo vrsto, ki je izgledala nekoliko bolj obetavno kot ta, kjer sem sam čakal. Bolj kot sva se bližala blagajni, bolj se je nižalo število prostih mest. Ravno ko je punca stopila pred blagajničarko, je na monitorju kazalo le 3 prosta mesta. Kljub temu, da so bili sedeži nekaj mest narazen, sva se odločila vseeno pogledati to čudo od filma. Ko sva si naredila še zalogo kokic in pijače, sva se med prvimi odpravila v dvorano. Prvo presenečenje je bilo, ko mi je pri vhodu gospodična, kakor tudi vsem ostalim gledalcem, ponudila čokolado. V dvorani sva poiskala vsak svoj sedež (kot bi bila skregana), na vsakem sedežu pa sta bila dva zavojčka bobi-palčk... če bi to vedel, nebi zapravljal za kokice ;)

Ko se je dvorana napolnila do zadnjega kotička in so luči počasi ugasnile, ter tik pred začetkom filma, je uradni fotograf (le kje jih najdejo) s Canon 350D, kit objektivom ter vgrajenim flešem na razdalji 10 m prebliskal celotno dvorano :) Prav z veseljem čakam njegove izdelke na spletni galeriji planeta Tuš. Prav tako je dokumentiral prav vsakega gledalca posebej že pri samem vstopu v dvorano.

Film:


Že pred ogledom sem vedel, da bom razočaran, saj so moja pričakovanja vedno precejšna, zato me je tudi ta, kot mnogo filmov pred in še marsikateri po tem, pustil bolj ali manj ravnodušnega. Bilo je nekaj kreativnih scen, ki so spravile v smeh prisotne v dvorani, kdor pa si je ogledal trailer je jasno "best of" že tako videl. Ostalo pa klasične fore g. Fižolčka. Pravzaprav sem celo pogrešal nekaj scen iz trailerja. Očitno je bil film deležen nekaj kozmetičnih "popravkov". Kot smo pri Mr. Beanu že vajeni, je film poln zapletov iz katerih normalni ljudje nebi našli izhoda,... pravzaprav se v takšnih situacijah niti nebi znašli..., pa vendar se na koncu vse po Beanovo uredi.

Po končanem filmu, pa nas je v avli planeta tuš čakala še pogostitev. Zastonj jedača in pijača. Kaj bi želel boljšega.

Vsekakor priporočam ogled, saj se ob tako lahkotnem filmu zlahka sprostimo in za uro in pol pozabimo na ubijalski tempo življenja, ki nam ga narekuje sodobna družba.