Se mi je fotografija zagravžala?

Ta vikend je bil zame kot amaterskega fotografa zelo pester in hkrati naporen. Počasi začenjam razumeti ljudi, ki se s tem preživljajo in MORAJO narediti maso dokumentarnih posnetkov, brez prave fotografske vredosti, brez kvalitete, brez duše. Sedaj verjamem, da se lahko nekomu fotografija dobesedno zagravža. Če fotografiraš kot stroj in ob vsakem pritisku na sprožilec odštevaš število zaklopov, ki jih preostane fotoaparatu, pri tem pa besno stiskaš zobe, ker vse to dejansko počneš za "hvala lepa", ali v najboljšem primeru za malico + potne stroške... pri vsem tem pa ne moreš narediti ene fotografije, ki bi ti bila dejansko všeč.

Kaj sem torej fotografiral?

Že navsezgodaj v soboto sem bil uradni fotograf na kolesarski prireditvi Tovarne Ivernih plošč Otiški vrh, katero je organiziral moj brat. V bistvu sem delal njemu uslugo (ostali ne pridejo tako poceni skozi), direktor pa bi vseeno lahko primaknil kak euro. Če že ne meni osebno, morda vsaj kakšno donacijo za Foto klub Koroška. Na poslano prošnjo pred meseci ni niti odgovoril.

Popoldan istega dne sem fotografiral koncert mešanega pevskega zbora Zvon z Mute. Nastale fotografije tako "dokumentarne", da mi je škoda bloga za objavo :) Na kolesarski prireditvi sem celo uspel posneti nekaj fotografij, k so mi vedne objave na blogu. Tri izmed teh lahko občudujete v tej objavi.
Nedelja pa je bila v znamenju cvetja. Zjutraj sem se s kolektivom cvetličark (ja, občasno se ukvarjam s cvetličarstvom) odpravil v Velenje, kjer so bili razstavljeni izdelki z evropskega prvenstva floristov,... en kup dokumentarnih fotografij in nič za dušo. Gužva na vsakem koraku, le kdo bi imel voljo za dušno fotografijo. Popoldan, prav tako v nedeljo - cvetličarski seminar v Mariboru. Dokumentiranje se nadaljuje.

Če potegmen črto je rezultat sledeč: 4GB manj diskovnega prostora, 650 škljocev bliže odpovedi zaklopa, 4 zavržene ure pred računalnikom, 5 pogojno všečnih fotografij... ja GRAVŽA SE MI :)