Odsevi

14.1.2007
Kmalu po kosilu mi je zazvonil telefon. Klical je fotografski kolega Stanko, ki se je ravnokar odpravljal fotografirat v bližino mojega doma. Takoj ob pogledu skozi okno je tudi mene zamikalo in že čez 3 minute sem se tudi sam z nahrbtnikom na rami odpravil na zmenjeno lokacijo. Zmenjena sva bila ob akumulacijskem jezeru hidro elektrarne Dravograd. V času, ki sem ga porabil za vožnjo, je Stanko že pripravil opremo in sva se lahko takoj odpravila na delo. Kot ponavadi, sva prečkala ozko brv, ki jo uporabljajo ribiči za prehod na manjši otoček, kjer sva se skozi gosto grmičevje odpravila na drugo stran, kjer se odpre pogled na levi breg reke Drave. Stanko je s teleobjektivom Canon 70-200 f/4 L upal na kakšen prelet rac, še bolje labodov, ki so na tem območju precej pogosti, a s perjadjo ni imel sreče. Sam sem se odločil za fotografiranje pokrajine. Ta dan so bili še posebej intenzivni odsevi v vodi. Najprej sem naredil nekaj posnetkov s svojo Sigmo 28-70 f/2,8 EX, ki pa za pokrajino ni najboljša, saj z 28mm ter 1,6x izreza ni ravno najbolj širokokotni objektiv. Iz Stankove torbe pa je me je mamljivo gledala Sigma 15-30 f3,5-4,5 EX DG katero mi je z veseljem posodil. S tem objektivom sem naredil kar nekaj posnetkov, nad katerimi sem navdušen. Predvsem mi je vedno bolj všeč široki kot.

Med tem ko sem se sam navduševal nad njegovim objektivom, je Stanko fotografiral ribiče onstran Drave.
Sam pa sem še vedno občudoval odseve v vodi… (fotografija obrnjena za 180 stopinj)
Ko je zmanjkalo idej na prvi lokaciji, sva se sprehodila nazaj skozi goščavo in ozko majavo brv, ter nadaljevala pot po umazani cesti, kjer sva vsa blatna našla nov zanimiv prostor.

Tokrat sem se odločil narediti nekaj HDR in IR fotografij. Za IR je bilo še ravno dovolj sončne svetlobe.
Sam sem z IR hitro končal, saj sem IR filter z objektivom ponudil še Stanku, ki ga je z veseljem privil na svojega EOS-a 20D. Med tem sem se pa sam znova posvetil odsevom v temni vodi.
Tudi tukaj sva kmalu izčrpala vse možne tehnike in kote fotografiranja, zato sem predlagal, da se odpraviva še malo naprej, do konjušnice, kjer bova gotovo našla zanimive motive. In res. V ogradi pred konjušnico, ki jo trenutno obnavljajo in ni v najlepšem stanju sva našla dva čudovita konja, ki sta razposajeno galopirala naokoli. Kobila rjave barve me je prijazno pozdravila in mi pozirala za nekaj bližnjih posnetkov.
Kmalu se je od neznano kje pojavil še beli skuštrani poni.
Naredil sem še nekaj posnetkov od daleč, potem pa je obema zmanjkalo prostora na kartici. Stanku je ob navdušenju nad konji prostora zmanjkalo že kakšnih 10 min pred mano.