četrtek, januar 11, 2007

Fotografiranje po italijansko

5. januar 2007.


Namesto da bi smučal, ali da bi me vsaj pošteno zeblo, sem se zgodaj zjutraj odpravil na fotografiranj pri za ta letni čas ekstremno previsokih temperaturah. Tokrat je bila moja naloga posneti nekaj portretnih fotografij. Za razliko od portretov, ki sem jih delal do sedaj, je bil tokrat moj model moškega spola. Da pa je bilo vse skupaj še bolj zanimivo, model praktično ni znal slovensko. Prišel je namreč iz italijanske prestolnice. Mislim da ni potrebno obešati na veliki zvon, da je moja italijanščina še precej slabša od njegove slovenščine. Zato je komunikacija potekala večinoma v angleškem jeziku. K sreči je modrooki Rimljan s seboj pripeljal punco (v bistvu je ona pripeljala njega), ki je bila pri snemanju v veliko pomoč. Tako pri komunikaciji kot tudi pri samem fotografiranju.

Na prvi lokaciji je zaradi nekoliko slabših svetlobnih pogojev nastalo le nekaj face shotov. Bliskavico Canon 430EX sem sicer imel s seboj, vendar sem se tokrat odločil, da je ne bom uporabljal razen če bo res nujno. K sreči sem delal s svetlobno precej dobrimi objektivi. Za face shote sem večinoma uporabljal kar svoj priljubljeni makro objektiv Sigma 105 f/2,8 EX. Ni sicer ravno portretni objektiv, vendar se kar solidno obnese tudi v tej fotografski panogi. Če odmislim nekoliko počasnejše ostrenje, je končni rezultat poplačan z odlično ostrino in lepim bokehom. Lep primer je prva fotografija.

Kljub močni nasprotni svetlobi, sem iz RAW datoteke uspel rešit sicer nizko kontrastno fotografijo in iz nje naredil upam da gledljiv portret.

Druga lokacija je bila svetlobno precej bolj prijazna. Za posnetke, kjer sem želel zajeti tudi nekaj ambijenta sem uporabil svojo nedavno pridobitev. Sigmo 28-70 f/2,8 EX, katere ostrina se sicer ne more primerjati s Sigmo 105 f/2,8 EX, a je za posnetke do 20x30 povsem zadovoljiva.

Za posnetke ostre kot britev pa je poskrbel Canon 50 f/1,8 II. RawShooter Premium 2006 je poskrbel za naknadno obdelavo. Pri nekaterih fotografijah sem se odločil za močno osvetlitev in nekoliko večje kontraste kot običajno. S tem sem hotel pozornost preusmeriti na oči.

Ozek pas DOF-a Canona 50 f/1,8 II @ f/2

Proti koncu fotografiranja z Riccardom, je na sceno stopila še njegova punca Mojca in naredili smo še nekaj »družinskih« portretov. Tudi Sigma 28-70 f/2,8 EX @ 63mm in f/3,2 je globinsko precej plitka.

Naravne svetlobe je pozno popoldan žal že primanjkovalo, zato smo se po teh posnetkih odločili, da za ta dan zaključimo.

Prej prijetnih 10 stopinj se je proti koncu dneva vsaj razpolovilo in na čisto zadnji fotografiji je vidno olajšanje po kar dolgem snemanju.

Kljub začetnemu strahu pred fotografiranjem moškega, sem na koncu vseeno dokaj zadovoljen s svojim delom. Tudi Riccardo kot model se je odlično odrezal, kar je moje delo zelo olajšalo. Naslednjič pa morda nadaljujemo s fotografiranjem v kakšnih toplejših krajih.

2 komentarja:

lenyn pravi ...

odlično napisano in pofotkano.
najbrž mora biti res izziv takole mednarodno fotkanje:)

Matjaž Merčnik pravi ...

Vsako fotografiranje je svojevrsten izziv.