Oliver Dragojevič in spremljevalna skupina Dupini

Pred dobro uro sem se vrnil s koncerta Oliverja Dragojeviča v Športni hali Slovenj Gradec. S svojimi ponarodelimi skladbami je eden redkih hrvaških estradnikov, čigar življensko delo resnično spoštujem. Tokrat sem bil drugič na njegovem koncertu in moram priznati, da zna vzpostaviti stik z občinstvom.
Kljub svojim letom, rojen je bil dalnega leta 1947 v Veli Luki na Korčuli, na odru še vedno raztura.
Polek svojih najbolj znanih: -Oprosti mi pape, Vjeruj u ljubav, Cesarica,... je zapel tudi kakšno bolj živahno, ter pri tem vsake toliko sicer priletno - sedeče občinstvo dvignil na noge.
Že odkar je pri svojih rosnih 20. letih stopil na sceno, so balade njegov zaščitni znak. Mojstrsko igranje klavirja spremlja vse njegove nastope.
Bodi dovolj besed,... naj govorijo fotografije.









Za konec pa... saj ne morem iz svoje kože... še nekaj kritike. Scena obupna. Oder kot oder, brez pripomb, v ozadju pa slovenska in evropska zastava. Za takšne prireditve bi jo pa res lahko odstranili. Osvetlitev sicer všečna, žal pa ni prišla dovolj do izraza, saj so z dimnim efektom zelo varčevali. Tako ni bilo pravega koncertnega vzdušja. Za vsako fotko sem potrpežljivo čakal ta ljubi dimček, da je vsaj malo izboljšalo sicer dolgočasno sceno. Ponavadi se na takšnih koncertih kadi kot zmešano :)
Konec koncev pa, kaj se pritožujem. Imel sem akreditacijo, kar pomeni, da sem bil na koncertu zastonj. Naj kurcajo oni, ki so za karte drago plačali.