sobota, november 03, 2007

Großglockner in prvi rojstni dan

Dane zgodaj zjutraj. Na prvi rojstni dan mojega bloga, sem bil povabljen na fotografsko kolesarski izlet na Großglockner. Povabilo sem z veseljem sprejel in za nami je fantastičen izlet po čudoviti pokrajini. Kot je bilo načrtovano, smo v Heilgenblüt prispeli ravno v času, ko je jutranje sonce oranžno obarvalo konico Großglocknerja, ki je s svojimi 3.798 m najvišja gora v Avstriji in nam najbližji tri tisočak. Nekoč je bilo to ozemlje naše, del takratne Karantanije. Pogled na ognjeno konico je res čudovit. Slikovita vasica Heiligenblüt z elegantno in zelo visoko cerkvijo ter s soncem obsijanim tritisočakom v ozadju pričara dihjemajoče prizore, v resnici dosti lepše, kot mi je uspelo ujeti na fotografijo.
Pot smo kmalu nadaljevali po strmi cesti proti nacionalnemu parku Hohe tauern. Vstop v park je mogoč šele ob 8:00, zato smo pred zapornicami izkoristili priložnosti in pofotografirali bližnje vrhove.
Konica Großglocknerja skozi veje mnogoštevilnih macesnov.
Kmalu je sonce obsijalo tudi dolino in pokazale so se čudovite jesenske barve.
Na poti navzgor ni bilo videti, da se nahajamo na okoli 1.500m nad morjem.
Kmalu so se prikazali zasneženi vrhovi.

Nad gozdno mejo je bilo ob cesti vedno več snega.
Branka, ki se je vzpona lotil kar s kolesom, sva moral z Igorjem v "spremljevalnem vozilu" kar pogosto čakati, kar je bila odlična priložnost za fotografiranje. Kočo na fotografiji je moč najeti. Levo prek ceste je smučišče, ki pa še ne obratuje. Čudovit kraj za zimski oddih.
Kmalu smo prispeli na najvišjo točko poti imenovano Hochtor. Na višini 2.504 m se nahaja predor, ki razmejuje Kärnten in Tirol. Na Tirolsko sem se odpravil peš, tam odtočil (se podpisal v sneg), ter se prav tako peš vrnil v Kärnten.
Vreme nam je bilo več kot naklonjeno. Rahel hladen vetrič in prijetno toplo sonce.
Po krajšem postanku na vrhu, smo se odpravili po isti poti nazaj proti ledeniku.
Pred odhodom pa še skupinska fotografija. Z leve Igor, Branko in moja malenkost.
Po krajšem spustu, smo se kmalu zopet pričeli strmo vzpenjati po vjugasti cesti v smeri proti Großglocknerju.
Kar iz avta sem fotografiral jez tik pod ledenikom...
...ter zanimivo cerkvico v družbi gorske koče.
Asfaltirana alpska visokogorska cesta, nas je pripeljala vse do višine 2.369 m, kjer se konča pri Kaiser-Franz-Josefs-Hohe. Od tukaj se ponuja čudovit razgled na večni ledenik in zasnežene tritisočake iz prečudovitega steklenega stolpa ali ploščadi. Avtomobil je možno parkirati kar v štriri nadstropni garažni hiši. Le kdo bi si mislil :)
Pogled na ledenik Pasterze (Pastirica) z Großglocknerjem (Velikim Klekom) na levi strani .
Nekaj detajlov ledenika.
Ter Großglockner kar se je dalo od blizu.
Svizcev, ki so značilni za to področje žal ni bilo na spregled, zato sem se moral zadovoljiti s fotografijo kavke.
Za konec še paoramski posnetek s ploščadi.
Za nami je fantastičen izlet. Hvala Branku in Igorju za povabilo.

Aja, in vse najboljše za moj prvi blogerski-rosjtni dan.

12 komentarjev:

Lenart Senica pravi ...

Čestitam!

Jure/Olki pravi ...

tudi jaz...

Peter Atanackov pravi ...

Super slike!

Vse cestitke za 1. rojsni dan :).

Iztok pravi ...

Imeli ste zelo lepo vreme, za ta čas (glede na to kakšna jesen je letos). Lepe slike, kar pa ni čudno saj je pokrajina že sama po sebi dih jemajoča, piko na i pa doda dober fotograf.

Kreg pravi ...

Lepa foto reportaža za prvo obletnico. Čestitke :)

Denis Ferlič pravi ...

Čestitke za prvo obletnico. Drugače pa zelo lepa reportaža. Koliko km ste pa prekolesarili?

Matjaž Merčnik pravi ...

Hvala vsem za čestitke.

Denis, jaz nisem kolesaril. Branko pa je prevozil mislim da okoli 12 km.

matias pravi ...

vau! full lepe fotke! bravo...
pa čestitke :)

Gregor Harih pravi ...

Čestitke tudi z moje strani. Vsaka ti čast. Odličen blog imaš, fotke pa so še boljše! Tudi ta reportaža je super izpadla.

Martin Kavšček pravi ...

super izlet...sem po naslovu sodeč že mislu da si se s piciklom podal gor:)

aja, pa nažalost tisti ledenik ni več tako večen...drugače pa sem bol proti takim velikim luksuznim objektom v gorah(tista garažna hiša in to..) ampak to je že druga zgodba..

čestitke za reportažo in prvi rojstni dan

Ana pravi ...

Vse najboljše! Tole je videti kot en super izlet, jaz se pa že nekaj let spravljam tja, pa mi še ni uspelo. Evo, spomladi grem, pa pika! :)

Aja, a ni tista cesta s 13. fotke v eni reklami za nek avto?

Matjaž Merčnik pravi ...

Hvala vsem.
Ana, definitivno si moraš pogledat to čudovito pokrajino. Tudi jaz si naslednjič vzamem več časa in se odpravim malo s poti. Za tisto cesto pa nebi vedel. Čisto mogoče, ker je to kar znan Avstrijski prelaz. Bolj kot naš Vršič.