Nekaj dupustniških utrinkov

Odkar pomnim, poletne dopustniške dneve preživljamo na hrvaški obali. Hrvaško-Slovenski odnosi gor ali dol, večina Slovencev se še vedno najbolj domače počuti na Jadranu. Vsako leto znova si rečem, da je že skrajni čas "tujino", a vedno znova pristanem na Balkanu :) Naslednje leto pa res...
10 dni brezdelja in poležavanja na plaži ni ne zame ne za mojo punco, zato si običajno pošteno ogledava znamenitosti v okolici začasnega bivališča. Izjemoma naredim kakšen posnetek tudi na "domači" plaži.

Iz Trogirja, kjer sva bivala v prijetnem zasebnem apartmaju, sva nekega jutra odpravila proti jugu - cilj je bil ogled Dubrovnika. Na pot sva krenila še po temi. Prve sončne žarke sva pričakala v Makarski. Čudovito obsijane gore so bile zadosten razlog za krajši postanek.

Naslednji postanek ter malico iz "nahrbtnika" sva si privoščila ob čudovitih Bačinskih jezerih. Bačinska jezera predstavlajo niz med seboj povezanih sladkovodnih jezer v delti reke Neretve, med morjem in goramu v bližini kraja Ploče. Celotna površina jezer je okrog 2 kvadratna kilometra. Globina do 28m. Jezera so nastala umetno z namenom namakanja rodovitnih polj severno od jezer. Voda v njih je rahlo slana.

Ob jezeru je nastalo manjše naselje - znalo bi biti zelo zanimivo za letovanje.

Nekaj kilometrov naprej sva prišla do delte reke Neretve. S ceste se je ponujal zelo lep pogled na celotno delto.

Prečkanje kratke bosanske obale name ni pustilo posebnega vtisa. Najbolj znan kraj Neum na videz prenatrpan s hoteli, apartmaji ipd... nič kaj posebej privlačnega.

Končno sva prispela do Dubrovnika. Takoj ko sva uspela najti zastonj - varno parkirišče, sva ga označila na GPS-u (ziher je ziher) ter se ustavila v najbližji kavarni. Jutranja kava, kovanje načrta za ogled mesta, predvsem pa WC. Banda hrvaška po celi magistralki nima spodobnega počivališča s sekretom. Bencinske so redke, wc-ji nagužvani, poscani, posrani, zaklenjeni... da greš scat v naravi, pa lahko imaš srečo in te oglobijo njihovi organi :)

Iz kavarne sva jo mahnila proti staremu delu Dubrovnika. 2,5 km skozi Dubrovniške ulice je minilo kot bi mignil. Novi del mesta nič laj posebnega. Izjema so zanimivi hotelski kompleksi. Plaže skoraj ni - na pogled precej neugodno za letovanje.

Kmalu sva prispela do starega dela mesta. Na prvi pogled kičast hotel Hilton tik ob starem mestnem obzidju pritegne marsikateri pogled. Cena okoli 300€ za nočitev...

Sledilo je sprehajanje po ozkih ulicah starega mestnega jedra. Množica turistov z vseh koncev sveta je nepopisna.

Vstopnine za vsako mišjo luknjo, večinoma prepovedano fotografiranje.

Okoli poldneva sva že začela čutiti utrujenost, zato je bil krajši počitek ob obali in okrepčilo iz nahrbtnika nuja.

Ko sva si nabrala novih moči, sva se za 50 kun/osebo pogumno odpravila na obhod po mestnem obzidju. Ob enih popoldan - v največji pripeki :) Res pametno početje. (ne priporočam). Na začetku poti še oba navdušena nad razgledom...

Jaz kot ponavadi fotografiral vsak kamen. Kmalu me je minilo, ker poti kar ni in ni bilo konec. Najbolj zanimivo je bilo tik pred koncem obhoda, kjer je uslužbenec pregledal karto in jo pretrgal na pol - za vsak slučaj, da nebi kateri izmed turistov naredil še enega kroga "brezplačno". Rad bi videl osla, ki gre še drugič na led :)

Ostalih 15265634 fotografij z obzidja in pohajkovanja po Dubrovniku morda pokažem kdaj drugič ;)

Pozno popoldan sva se počasi odpravila nazaj proti Trogirju. Avto oddaljen 2,5 km je bil kar predaleč, zato sva si raje privoščila taxi. Ob poti nazaj sva se ustavila na poznem kosilu, ter naredila še nekaj krajših fotografskih postankov. Pozno zvečer, ko sva prispela nazaj v apartma v Trogirju pa sem si privoščil še nočno kopanje - popoln zaključek napornega dneva.

Naslednji izlet v narodni park reke Krke pa naslednjič. Tokrat le dva posnetka.