Prodaja se makro ring fleš

Danes sem si končno vzel nekaj časa in na svoji novi pridobitvi, Canon EOS 40D, naredil krajši test makro bliskavice, ki sem jo kupil konec avgusta. Takrat izjemno navdušen nad fantastičnim delovanjem na Canon EOS 350D, sem tokrat doživel precejšnje razočaranje. 40D in bliskavica imata očitno težave pri komunikaciji. Fleš namreč v vsakem primeru vseka s polno močjo in rahlo zgrešene nastavitve pomenijo prežgano fotografijo. Fleš je uporaben le pri ISO100 1/250s in zaslonki 22+ . Da se sicer fotografirati tudi na takšen način, a občasno so potrebni tudi drugačni parametri za makro posnetek. V aparatu žal nikakor ne morem kontrolirati delovanja tega fleša, ki se sicer odlično obnese na 350-ki, mislim da tudi na 400-ki. S 350D sem lahko kontroliral jakost bliska prek nastavitve v fotoaparatu... Nekaj rezultatov na zgornjih povezavah.
Odločitev je torej, da maksimalno 10x uporabljen fleš prodam. Po nakupu namreč nisem več veliko fotografiral makra (za kar mi je sedaj žal, ker je svetloba tega fleša res dobra) . Vsa pripadajoča oprema je še vedno zapakirana v originalni embalaži, kot ob nakupu (glej zgornja dva linka). V garanciji še do 23.8..2008. Če pišete v naslednje pol ure, dodam še komplet baterij. Cena - Ugodnih 130.

Če pa še kakšen kos opreme ne bo kompatibilen s 40D, bo tudi ta naprodaj ... (ne 40D)

Zadnji vikend s 350D - Welcome 40D

Že kar nekaj časa sem premišljeval o menjavi fotoaparata. Te dni sem se na hitro odločil. V sredo zvečer prek MSN kontaktiram Petra in takoj naslednji dan sem imel ponudbo za 40D na emajlu. Petek pozno popoldne je bila nova 40-ka že pri meni. Že prej so me ljudje kontaktirali za nakup 350-ke, katero sem včeraj tudi uspešno prodal. Upam, da bo novemu srečnemu lastniku vsaj tako dobro služila kot meni. Zadnji pogled na odhajajočo 350-ko, katero sem še zadnjič očistil, spihal senzor in pripravil na prodajo.

Sedaj pa se moram počasi privaditi na novo igračko. Prvi vtisi so fantastični. Ohišje trdno kot kamen, dober oprijem, ogromen LCD... Nekaj časa se bom še lovil s postavitvijo gumbov, ki je nekoliko drugačna od 350-ke. Malo me je zmotil statusni zaslon, ki je v tem primeru na vrhu aparata, prej sem bil vajen na zadnji strani. ON/OFF gumb mi je je nekoliko nerodno postavljen, saj ga za razliko od 350-ke, le stežka premakneš z eno roko. Verjetno se bo našlo še kar nekaj stvari, ki me bodo sprva malo zmedle , a sploh ni bojazni, da se jih nebi privadil.

Kruto, pri nakupu nuvega aparata je to, da ponavadi ravno takrat, ko je veselje največje, ni časa za testiranje. Do sedaj sem uspel narediti vsega 20-30 posnetkov, pa še to v hiši, ali bližnji okolici. Nekaj posnetkov vseeno objavljam.

Kot prvo, sem bil pri 40-ki presenečen nad šumom pri ISO 3200. Šuma skoraj ni :) Primer spodaj. Celotna fotografija, le pomanjšana...

ter 100% crop. Izredno malo šuma (moje skromno mnenje)

...zjutraj še eno veselje ob pogledu skozi okno. SNEŽI!!! Za 15 min skočim na zrak in naredim nekaj snapšotov. Že sam zvok 40-ke je prava poezija glede na 350-ko.

Prepričan sem, da mi bo Canon EOS 40D vsaj tako dober sopotnik, kot mi je bil Canon EOS 350D.

Celo noč sneži, pa samo toliko ga je zapadlo :(

Ob preizkušanju ostale opreme, ki sem jo uporabljal v kombinaciji s 350-ko pa sem naletel na razočaranje. Pred kratkim kupljen Ringfleš očitno ni najbolj kompatibiln s 40D. Sicer dela, a se čudno obnaša. Takoj ko vreme in čas dopusti, naredim malo bolj poglobljen test in v primeru, da se aparat in fleš ne bosta dovolj dobro razumela, bo bliskavica naprodaj. Ponudbe pa že zbiram na emajl naslov :)

test - rabim ftp

Preizkušam nekaj novega na blogu, zato brez zamere, če nekaj časa stvari ne bodo delovale kot bi morale. Ob tem testu sem naletel na težavo pri bloggerju. Fotografije z bloggerja se ne odprejo na temni podlagi, ponudnikom kot so shrani.si, imageshack.us ipd pa ne zaupam. Kje in kako najceneje do nekaj FTP prostora?

Oliver Dragojevič in spremljevalna skupina Dupini

Pred dobro uro sem se vrnil s koncerta Oliverja Dragojeviča v Športni hali Slovenj Gradec. S svojimi ponarodelimi skladbami je eden redkih hrvaških estradnikov, čigar življensko delo resnično spoštujem. Tokrat sem bil drugič na njegovem koncertu in moram priznati, da zna vzpostaviti stik z občinstvom.
Kljub svojim letom, rojen je bil dalnega leta 1947 v Veli Luki na Korčuli, na odru še vedno raztura.
Polek svojih najbolj znanih: -Oprosti mi pape, Vjeruj u ljubav, Cesarica,... je zapel tudi kakšno bolj živahno, ter pri tem vsake toliko sicer priletno - sedeče občinstvo dvignil na noge.
Že odkar je pri svojih rosnih 20. letih stopil na sceno, so balade njegov zaščitni znak. Mojstrsko igranje klavirja spremlja vse njegove nastope.
Bodi dovolj besed,... naj govorijo fotografije.









Za konec pa... saj ne morem iz svoje kože... še nekaj kritike. Scena obupna. Oder kot oder, brez pripomb, v ozadju pa slovenska in evropska zastava. Za takšne prireditve bi jo pa res lahko odstranili. Osvetlitev sicer všečna, žal pa ni prišla dovolj do izraza, saj so z dimnim efektom zelo varčevali. Tako ni bilo pravega koncertnega vzdušja. Za vsako fotko sem potrpežljivo čakal ta ljubi dimček, da je vsaj malo izboljšalo sicer dolgočasno sceno. Ponavadi se na takšnih koncertih kadi kot zmešano :)
Konec koncev pa, kaj se pritožujem. Imel sem akreditacijo, kar pomeni, da sem bil na koncertu zastonj. Naj kurcajo oni, ki so za karte drago plačali.

Nov notebook - Velike težave

Včeraj sem po dolgem premlevanju končno dobil nov prenostnik. Po dolgem razmišljanju sem se odločil za Acer Aspire 5520G. Ugodna cena, solidno drobovje in nenazadnje lep dizajn sta pretehtala.
Pri izbiri notebooka me je najprej ujezilo dejstvo, da je praktično nemogoče dobiti prenosnik brez vsiljenega operacijskega sistema Windows nVista. Razen nekaj HP-jev ni šlo drugače, kot da sem plačal faking licenco :(
Takoj ob zagonu računalnika, se prednaložena Vista inštalira. Polek Viste pa še vsa možna Acerjeva navlaka ter prednaložene Office 2007 Students&Teachers editon, ki jih lahko zaženeš le 25x. Že po zelo kratkem času sem ugotovil, da Vista ni za mene. Od 2 GigaRAM bilo zasedenih 30-40%, pa računalnik ni delal nič. Za vsako sranje ki hočeš naredit je treba kliknit x y potrditev, da se strinjaš in veš kaj počneš. Jebeš tak operacijski sistem. Hrabro v optični pogon zadegam Win XP, naložim,... ko pride čas za nalaganje gonilnikov, prebrskam po škatli, kjer nobenga CD-ja z gonilniki. Pogledam na net... samo gonilniki za Visto. WTF. A se hecajo? Preiščem splet, vsi z istimi težavami. Gonilnikov nikjer. Pišem, kličem na servis, kjer sem kupil,... ne odgovarjajo na mejl, ne dvigajo telefona. Zvečer obupam in se odločim zadevo prespati. Danes se zgodaj zjutraj ponovno lotim iskanja gonilnikov. Od 9:00 do sedaj mi je končno uspelo zbrati večino pomembnih. Še zdaj pa ne dela modem in modri zob. Kot zanimivost. Na eBay sem našel nekoga, ki prodaja XP gonilnike prav za ta prenosnik in to po ceni 9€. Če kdo torej potrebuje gonilnike za Acer Aspire 5520G, mu jih prodam po polovični ceni :)

Skoraj 2 dni sem torej potreboval, da sem usposobil prenosnik, ki sedaj, ko ga poganjajo XP-ji, deluje zelo dobro. V kratkem naložim še PhotoShop, da vidim kako se obnese pri obdelavi fotografij. Še ena zanimivost. Prej, ko je bil naložena Vista, je baterija zdržala šibkih 1:30 min, sedaj z XP pa 2:40. Kaj je ta Vista en velik kozmetičen kič?

Großglockner in prvi rojstni dan

Dane zgodaj zjutraj. Na prvi rojstni dan mojega bloga, sem bil povabljen na fotografsko kolesarski izlet na Großglockner. Povabilo sem z veseljem sprejel in za nami je fantastičen izlet po čudoviti pokrajini. Kot je bilo načrtovano, smo v Heilgenblüt prispeli ravno v času, ko je jutranje sonce oranžno obarvalo konico Großglocknerja, ki je s svojimi 3.798 m najvišja gora v Avstriji in nam najbližji tri tisočak. Nekoč je bilo to ozemlje naše, del takratne Karantanije. Pogled na ognjeno konico je res čudovit. Slikovita vasica Heiligenblüt z elegantno in zelo visoko cerkvijo ter s soncem obsijanim tritisočakom v ozadju pričara dihjemajoče prizore, v resnici dosti lepše, kot mi je uspelo ujeti na fotografijo.
Pot smo kmalu nadaljevali po strmi cesti proti nacionalnemu parku Hohe tauern. Vstop v park je mogoč šele ob 8:00, zato smo pred zapornicami izkoristili priložnosti in pofotografirali bližnje vrhove.
Konica Großglocknerja skozi veje mnogoštevilnih macesnov.
Kmalu je sonce obsijalo tudi dolino in pokazale so se čudovite jesenske barve.
Na poti navzgor ni bilo videti, da se nahajamo na okoli 1.500m nad morjem.
Kmalu so se prikazali zasneženi vrhovi.

Nad gozdno mejo je bilo ob cesti vedno več snega.
Branka, ki se je vzpona lotil kar s kolesom, sva moral z Igorjem v "spremljevalnem vozilu" kar pogosto čakati, kar je bila odlična priložnost za fotografiranje. Kočo na fotografiji je moč najeti. Levo prek ceste je smučišče, ki pa še ne obratuje. Čudovit kraj za zimski oddih.
Kmalu smo prispeli na najvišjo točko poti imenovano Hochtor. Na višini 2.504 m se nahaja predor, ki razmejuje Kärnten in Tirol. Na Tirolsko sem se odpravil peš, tam odtočil (se podpisal v sneg), ter se prav tako peš vrnil v Kärnten.
Vreme nam je bilo več kot naklonjeno. Rahel hladen vetrič in prijetno toplo sonce.
Po krajšem postanku na vrhu, smo se odpravili po isti poti nazaj proti ledeniku.
Pred odhodom pa še skupinska fotografija. Z leve Igor, Branko in moja malenkost.
Po krajšem spustu, smo se kmalu zopet pričeli strmo vzpenjati po vjugasti cesti v smeri proti Großglocknerju.
Kar iz avta sem fotografiral jez tik pod ledenikom...
...ter zanimivo cerkvico v družbi gorske koče.
Asfaltirana alpska visokogorska cesta, nas je pripeljala vse do višine 2.369 m, kjer se konča pri Kaiser-Franz-Josefs-Hohe. Od tukaj se ponuja čudovit razgled na večni ledenik in zasnežene tritisočake iz prečudovitega steklenega stolpa ali ploščadi. Avtomobil je možno parkirati kar v štriri nadstropni garažni hiši. Le kdo bi si mislil :)
Pogled na ledenik Pasterze (Pastirica) z Großglocknerjem (Velikim Klekom) na levi strani .
Nekaj detajlov ledenika.
Ter Großglockner kar se je dalo od blizu.
Svizcev, ki so značilni za to področje žal ni bilo na spregled, zato sem se moral zadovoljiti s fotografijo kavke.
Za konec še paoramski posnetek s ploščadi.
Za nami je fantastičen izlet. Hvala Branku in Igorju za povabilo.

Aja, in vse najboljše za moj prvi blogerski-rosjtni dan.