Polona in Rok

Fotografsko leto 2008 je bilo pri meni zaznamovano s porokami. Nekaj malega sem objavil tudi tukaj na blogu in morda je prav, da za letos zaključim z dvema fotografijama izpred enega tedna. Simpatična Polona in Rok sta se odločila vzeti le nekaj dni pred Božičem. Za ta datum smo sicer vsi pričakovali vsaj malo snega, a je bilo vreme bolj spomladansko ali pozno jesensko. Na trenutke mi je bilo celo vroče med fotoshootingom. Med precejšnim številom posnetkov, sta mi ta dva najljubša. Po dolgem času mi je uspela obdelava, na katero sem ponosen :)

Tako fotografiji kot teksture so posnete v čudovitem parku v Štanjelu.

Polona in Rok: vso srečo v zakonu

vsem ki zvesto spremljate moj blog pa vse najlepše v letu 2009

Studio

Dodajam še nekaj studijskih portretov. Več o tem je bilo napisano tukaj.

Prvi resni koraki v spoznavanje studijske fotografije

Spet je minilo kar nekaj časa od mojega zadnjega javljanja tukaj na blogu. Še migam, še delam, vendar stvari, ki nastajajo ali niso primerne, ali ne dovolj dobre za objavo. Danes je bil po dolgem času en tak odličen fotografski dan. S člani Foto kluba Koroška smo si privošili fotografsko delavnico na temo uporabe studija. Osnovne smernice za delo v studiu nam je velikodušno predstavil naš klubski kolega Tomo Jeseničnik. Sam sem večinoma poslušal in fotografiral kolege med delom. Medtem ko so ostali fotografirali Majo, ki je prijazno vskočila kot model, sem jaz kot ponavadi sitnaril in fotografiral vse ostale :) Kmalu sledi reportaža na domači strani Foto kluba Koroška.

Ko pa se je delavnica neuradno zaključila, sem še sam izkoristil trenutek in šklocnil nekaj fotografij - pri tem sem fleše prestavil po svoje - in to je en izmed "škljocev" že vidno utrujene Maje.

Možnost uporabe studijske opreme je torej še en razlog več, da se pridružiš našemo foto klubu :)

Oliver Dragojevič - ponovno v Slovenj Gradcu

Bravo Oliver. Znova mu je namreč uspelo napolniti športno halo v Slovenj Gradcu. Tokrat objavljam nekaj svetlobno bolj extremnih fotografij. Večino časa sem namreč iskal močno protisvetlobo. Koliko mi je to uspelo, presodite sami. Vmes vendarle dodajam nekaj klasičnih, da mi ne bo slučajno kdo očital, da sem popolnoma zgrešil z izborom :)

Pohvale tudi organizatorju, ki je tokrat poskrbel za ozadje, ki je bilo na prejšnjih koncertih zelo moteče ;)

Državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov v Slovenj Gradcu

Včeraj sem na hitro, v zaključni fazi tekmovanja, vletel na državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov v Slovenj Gradcu. V kratkem času, ki mi je bil na voljo, sem naredil nekje za 3 filme posnetkov :) Izbor nastalega materiala si lahko ogledate tukaj. Večina fotografij nastala s Canon 40D na ISO 3200. Objektiv Sigma 70-200 EX f/2.8 HSM. Komentarji, kritike in pohvale kot vedno več kot zaželjeni.

Dopustniški utrinki II - Slapovi Krke

Evo, kakor sem obljubil, objavljam nekaj posnetkov z obiska narodnega parka Krka. Lep, sončen dan. Čudovita narava. Le kaj bi si lahko želel lepšega ob zaključku letnega dopusta.

Letos na dopustu sem prišel do precej pametne ugotovitve, katero moram planiram uresničiti do naslednjega leta. Nujno potrebujem en izletniški objektiv velikega goriščnega razpona. Sigma/Tamron/Canon 18-200. Morda Tamron 18-250, ali celo pred kratim predstavljen Tamron 18-270.

Nekaj dupustniških utrinkov

Odkar pomnim, poletne dopustniške dneve preživljamo na hrvaški obali. Hrvaško-Slovenski odnosi gor ali dol, večina Slovencev se še vedno najbolj domače počuti na Jadranu. Vsako leto znova si rečem, da je že skrajni čas "tujino", a vedno znova pristanem na Balkanu :) Naslednje leto pa res...
10 dni brezdelja in poležavanja na plaži ni ne zame ne za mojo punco, zato si običajno pošteno ogledava znamenitosti v okolici začasnega bivališča. Izjemoma naredim kakšen posnetek tudi na "domači" plaži.

Iz Trogirja, kjer sva bivala v prijetnem zasebnem apartmaju, sva nekega jutra odpravila proti jugu - cilj je bil ogled Dubrovnika. Na pot sva krenila še po temi. Prve sončne žarke sva pričakala v Makarski. Čudovito obsijane gore so bile zadosten razlog za krajši postanek.

Naslednji postanek ter malico iz "nahrbtnika" sva si privoščila ob čudovitih Bačinskih jezerih. Bačinska jezera predstavlajo niz med seboj povezanih sladkovodnih jezer v delti reke Neretve, med morjem in goramu v bližini kraja Ploče. Celotna površina jezer je okrog 2 kvadratna kilometra. Globina do 28m. Jezera so nastala umetno z namenom namakanja rodovitnih polj severno od jezer. Voda v njih je rahlo slana.

Ob jezeru je nastalo manjše naselje - znalo bi biti zelo zanimivo za letovanje.

Nekaj kilometrov naprej sva prišla do delte reke Neretve. S ceste se je ponujal zelo lep pogled na celotno delto.

Prečkanje kratke bosanske obale name ni pustilo posebnega vtisa. Najbolj znan kraj Neum na videz prenatrpan s hoteli, apartmaji ipd... nič kaj posebej privlačnega.

Končno sva prispela do Dubrovnika. Takoj ko sva uspela najti zastonj - varno parkirišče, sva ga označila na GPS-u (ziher je ziher) ter se ustavila v najbližji kavarni. Jutranja kava, kovanje načrta za ogled mesta, predvsem pa WC. Banda hrvaška po celi magistralki nima spodobnega počivališča s sekretom. Bencinske so redke, wc-ji nagužvani, poscani, posrani, zaklenjeni... da greš scat v naravi, pa lahko imaš srečo in te oglobijo njihovi organi :)

Iz kavarne sva jo mahnila proti staremu delu Dubrovnika. 2,5 km skozi Dubrovniške ulice je minilo kot bi mignil. Novi del mesta nič laj posebnega. Izjema so zanimivi hotelski kompleksi. Plaže skoraj ni - na pogled precej neugodno za letovanje.

Kmalu sva prispela do starega dela mesta. Na prvi pogled kičast hotel Hilton tik ob starem mestnem obzidju pritegne marsikateri pogled. Cena okoli 300€ za nočitev...

Sledilo je sprehajanje po ozkih ulicah starega mestnega jedra. Množica turistov z vseh koncev sveta je nepopisna.

Vstopnine za vsako mišjo luknjo, večinoma prepovedano fotografiranje.

Okoli poldneva sva že začela čutiti utrujenost, zato je bil krajši počitek ob obali in okrepčilo iz nahrbtnika nuja.

Ko sva si nabrala novih moči, sva se za 50 kun/osebo pogumno odpravila na obhod po mestnem obzidju. Ob enih popoldan - v največji pripeki :) Res pametno početje. (ne priporočam). Na začetku poti še oba navdušena nad razgledom...

Jaz kot ponavadi fotografiral vsak kamen. Kmalu me je minilo, ker poti kar ni in ni bilo konec. Najbolj zanimivo je bilo tik pred koncem obhoda, kjer je uslužbenec pregledal karto in jo pretrgal na pol - za vsak slučaj, da nebi kateri izmed turistov naredil še enega kroga "brezplačno". Rad bi videl osla, ki gre še drugič na led :)

Ostalih 15265634 fotografij z obzidja in pohajkovanja po Dubrovniku morda pokažem kdaj drugič ;)

Pozno popoldan sva se počasi odpravila nazaj proti Trogirju. Avto oddaljen 2,5 km je bil kar predaleč, zato sva si raje privoščila taxi. Ob poti nazaj sva se ustavila na poznem kosilu, ter naredila še nekaj krajših fotografskih postankov. Pozno zvečer, ko sva prispela nazaj v apartma v Trogirju pa sem si privoščil še nočno kopanje - popoln zaključek napornega dneva.

Naslednji izlet v narodni park reke Krke pa naslednjič. Tokrat le dva posnetka.