Da fotografije nebi bile preveč enolične, sem eksperimentiral s široko kotnim objektivom Sigmo 15-30 EX, nekoliko daljšim časom ter zoom efektom. Ko je Denis videl rezultat na LCD-ju, je želel tudi sam poizkusiti, zato sem mu z veseljem odstopil objektiv. Po nekaj posnetkih se je odločil, da mi ga do konca dirke ne vrne. Tudi prav. V zameno mi je namreč posodil Canon 70-200 L f/4.
Delo z občutno hitrejšim objektivom je takoj postalo zabavnejše, zato sem se odpravil dalje ob progi (skozi ostroge, koprive in ostalo gozdno podrast s totalno neprimerno obutvijo. Sandali za sprehajanje po plaži... ), kjer sem se za nekaj časa ustavil v počasnejšem ovinku.
Sedaj ko gledam rezultate vidim, da bi bilo bolje nekoliko bolj zapreti zaslonko, ter pridobiti kakšen cm DOF-a.

Kmalu sem se odpravil kakšen kilometer naprej. Pot me je vodila po strmem klancu navzgor, po travnikih, vinogradih,... lahko bi se reklo "čez drn in strn", obutev pa še vedno ista, le da za spremembo od prej tokrat že polna zemlje un ostale svinjarije :)
Na nekoliko atraktivnejšem, ostrem makedamskem ovinku sem se ustavil za dalj časa in naredil kar lepo serijo fotografij, pri 90% pa naredil začetniško napako, ki je na LCD-zaslončku niti nisem zasledil. Ves čas sem namreč uporabljal prekratke čase in posledica tega so zamrznjeni posnetki. Povrh vsega pa je bil ovinek navzdol, in vsi avtomobili so namesto pospeševanja in hitrega vrtenja koles močno zavirali, včasih drseli po strani z blokiranimi kolesi... zato je učinek zamrznjenosti še bolj viden. Tolažim se s tem, da se na napakah učimo.



Kmalu je bil čas za vnovičen premik. Po vinogradu najprej daleč v dolino, in po drugem koncu daleč v hrib... spomnite se na sandale, travo, prah, zemljo... :) Na vrhu sosednjega griča sem naredil še nekaj "asfaltnih" posnetkov
Ena zadnjih fotografij. Denis se je vendarle naveličal širokega kota in mi ga vrnil. Prehitevanje. Jaz nevarno blizu ceste, v ozadju pa že vidni grozeči oblaki.
Kmalu za tem je pričelo deževati. Z Denisom sva bila kar precej oddaljena od avta. Ni nama preostalo dugega, kot da se po dežju odpraviva po isti doooolgi poti nazaj. Zemlji, prahu, travi in ostali nesnagi v mojih sandalih so se sedaj pridružile še dežne kaplje in kmalu je nastalo zoprno, lepljivo blato... zastoj pedikura... vse skupaj pa prekleto nadležno. Če bi moral opisati sicer prijetno, doživetij polno popoldne z manjšimi nevšečnostmi v en stavek, bi lahko rekel, da sem doživel poučno lekcijo terenske - športne fotografije.


