Lansko leto v tem času,...

...sem se podil po bližnjih hribihin in fotografiral čudovite jesenske prizore. Ker letos žal nimam časa za podobne aktivnosti, dodajam eno lansko, ki je nastala približno v tem času. Na ta isti dan in na isti lokaciji je nastal tudi "Draguljar". Moja najbolje ocenjena fotografija na priljubljenem fotografskem portalu Slo-foto.

Objavljena hotografija je HDR in je sestavljena iz 5 različno osvetljenih fotografij.
Do konca meseca bo pri meni po vsej verjetnosti "fotografski post", zato bom skušal vsake toliko objaviti kakšno zanimivo fotografijo iz arhiva.

Toše Proeski - R.I.P.

Danes zgodaj zjutraj je v prometni nesreči mnogo prezgodaj umrl makedonski glasbenik Toše Proeski. Pred časom sem čisto slučajno fotografiral na njegovem koncertu v Velenju in moram priznati, da ga prej niti nisem poznal. S svojim glasom je že na daleč izstopal od ostalih "zvezdnikov" bivše juge. Od takrat naprej sem si priložnostno zavrtel kakšen njegov komad, punca pa že nekaj časa govorila, da bi se vendarle udeležila še kakšnega njegovega koncerta. Ravno to soboto sem v Mariboru videl plakate o koncertu, ki naj bi v petek v Ljubljani...
Vsekakor je bila pred njim svetleča kariera. Že sedaj je bil praktično zvezda vseh radijskih postaj bivše juge. Kot ambasador unicefa je svojo slavo izkoriščal v dobrodelne namene.
V člankih in blogerskih zapisih, ki kar dežujejo sem zasledil naslov: "odšel je najlepši glas balkana"
Toše Proeski, najbolj priljubljen makedonski pevec zadnjih nekaj let, se je rodil 25. januarja 1981 v Prilepu v osrednji Makedoniji, otroštvo pa je preživljal v makedonskem mestecu Kruševo. Starša Dominika in Nikola sta že v njegovem ranem otroštvu opazila njegov glasbeni talent, zato sta ga od malega vzgajala v glasbenika. Kot eden najboljših študentov svoje generacije je diplomiral solo petje na Glasbeni akademiji v Skopju, tako da je bil eden redkih šolanih pop glasbenikov na območju bivše Jugoslavije. Vokal je izpopolnil v New Yorku, kjer ga je petja učil sloviti profesor William Rey, ki je delal tudi z Lucianom Pavarottijem.
(Vir: 24ur.com)
Diskografija:1999 - Sinot božji
2001 - Nekade vo noќta
2003 - Ako me pogledneš vo oči; Ako me pogledaš u oči (srbska verzija)
2004 - Den za nas; Dan za nas (srbska verzija)
Toše Proeski - Live Skopje stadion 2004 (DVD)
2005 - Po tebe; Pratim te (srbska verzija)
2006 - Božilak (priredbe makedonskih narodnih pesmi); Toše Proeski - Live Skopje stadion 2006 (DVD)
2007 - Igri bez granici; Igre bez granica (hrvaška verzija)
Za konec pa vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti marsikdo med nami. Je res potrebno, da zaradi neumnosti, kretenskega in objestnega obnašanja na cestah ugašajo življenja? Sam sem imel 3 leta nazaj (nič kriv) precej grdo prometno nesrečo. S punco sva jo k sreči odnesla brez večjih poškodb. Z odškodnino sem si takrat lahko kupil DSLR in postal fotograf. Lahko pa bi se drugače končalo.

Smetana slovenskih foto blogov na pikniku

Včeraj, 13.10.2007, smo se na mariborskem Pohorju zbrali fotografi-blogerji. Kostanjev piknik je bila odlična ideja in izgovor za druženje, izmenjavo mnenj izkušenj... Najbolje, da si kar pogledamo fotografije.

Glavni krivec in organizator dogodka Gregor Harih nas je najprej popeljal skozi pragozd proti slapu Šumik, kjer smo veselo fotografirali vse povprek.
Sam sem 1x že bil na tej lokaciji. Takrat sredi poletja. Moram priznati, da je jesenski pogled na Šumnik dosti lepši.

Medtem, ko smo eni še vedno vztrajali s fotografiranjem tega pohorskega bisera, so se nekateri že pričeli dolgočasiti.
Denis pa kar ni in ni hotel nehati.
Prav tako je trmasto vztrajal Gregor.
Ko meni postane dolgčas, začnem delati neumnosti... Hitro sem navdušil še Denisa, ki je celi dan vrtel fotoaparat kot majhen otrok :)
Kdo bi verjel. Celo Perota smo navdušili za pokrajinsko fotografijo.
Napočil je čas, da se odpravimo nazaj, vržemo na ogenj nekaj kostanja in si privoščimo sladek mošt.
Denis prav kavalirsko pomaga moji lepši polovici.
Uroš a.k.a Lucifix in Pero prvič v življenju zakurita ogenj. Tako je, če si mestni otrok. Mi smo kurili že v vrtcu :)
...Medtem, ko s(m)o eni pridno rezali kostanje, so se nekateri nacejali z moštom...
Luc in Pero sta tako močno zakurila, da je bila kmalu potrebna intervancija izkušenega vatrogasca.
Z manjšo zamudo sta se nam s spremljevalkama pridružila še Uroš in Matjaž.
Pero si ni mogel kaj, da nebi pofotografiral svoje mojstrovine - ognja, ki sta ga zakurila z Lucifixem :)
...vse nas je zeblo...
...in okoli majhnega kurišča je kmalu postalo pretesno. Za konec še skupinska fotka.
Bilo je lepo osebno spoznati ljudi, ki se sicer poznamo le prek spleta. Še na čimveč takšnih in podobnih druženj, naslednjič upam da še v večjem številu.

Mini poroka Natalije in Mateja

Danes sva s fotografskim kolegom Dobranom fotografirala mino poroko Natalije in Mateja. Zakaj "mini poroka" ? Nekako se mi zdi, da takšno ime pristoji simpatični civilni poroki v ozkem družinskem krogu. Zakaj dva fotografa? To je pač del ponudbe, za katero sva se odločila s kolegom. Dva fotografa, dva zorna kota,... če je kdo prirpavljen plačati dvojno ceno... zakaj pa ne. Rezultati so garantirano boljši. Danes vam pokažem nekaj mojih fotografij, ki so prišle prve na vrsto pri obdelavi. Materiala je še ogromno in gotovo se najde še kakšna primerna za objavo. Dobran pa tudi v kratkem namerava postaviti svoj blog, kjer boste lahko občudovali njegove mojstrovine.

Še pred prihodom ostalih svatov, smo bili dogovorjeni na nevestinem domu, kjer smo ob sproščenem pogovoru pričeli z delom.
Simpatična in vedno nasmejana Natalija je tik pred odhodom še preverila pričesko in makeup.
Pred matičnim uradom smo morali počakati še na nekaj zamudnikov, kar smo s pridom izkoristili nekaj "neuradnih" posnetkov.
Meni so všeč takšne, morda za nekoga trapaste fotografije.
Končno smo dočakali vse povabljence in kratek poročni obred se je pričel.
Kot bi mignil, je bil obred pri koncu.
Po uradnem delu, smo si privoščili malo igranja kar pred matičnim uradom.Natalija in Matej sta bila zelo potrpežljiva foto modela.

Postati eno telo pomeni,
da si dva človeka delita vse,
kar imata; ne samo telesi,
ne samo materialne dobrine,
ampak tudi svoje misli in občutke,
veselje in trplenje, upanje in strah,
uspeh in neuspeh.

Naj vajini nitki sreče, ljubezni, prijateljstva ter medsebojnega razumevanja vpletejo v tkanino prijetnega skupnega življenja.

Mladoporočencema želim veliko sreče na skupni življenjski poti.

Ciklame in home made studio

V garaži, kjer je kar nekaj prostega prostora, si občasno postavim manjši improviziran studio. Predvsem za fotografiranje manjših stvari. Fotografije s kozarci ste najbrž že videli. Sedaj čakam še neko malenkost, ki mi manjka za dokončanje tega projekta. Če bo vse tako, kot sem si zamislil, bodo fotografije fantastične. Da pa med čakanjem ne pozabim postavitve studia (3x fleš, 500w gradbeni reflektor in difuzor), sem se danes malo pozabaval s ciklamami. Če bom sedaj do 1.11 praktično 24/7 "med rožicami", lahko naredim par rožnatih posnetkov. Le kdo bi si mislil, da je tako težavno osvetliti nekaj ubogih cvetov. Kar nekaj časa sem nastavljal fleše, da sem dobil željen učinek. Ozadje beli difurot + 500w reflektor. Ena bliskavica na aparatu + 2 dodatni s strani levo in desno.



Kakšni se vam zdijo rezultati? Na fotografijah minimalen (morda 2-3% izrez), ter malenkost popravljeni levelsi. Ostalo nedotaknjeno. Dobrodošli tudi predlogi za izboljšavo.

Fotografiranje ognja

Že kar nekaj časa nazaj sem se iz gole radovednosti poskušal v fotografiranju ognja. Vedno so me namreč privlačile stvari, ki jih s prostim očesom težko zaznamo, se nam zdijo tako samoumevne, da jih preprosto spregledamo. Zato me še posebej privlači makro fotografija. Muhe in ostali nadležni mrčes gredo vsem tako na organ, da niti ne opazijo, kako veličastna in zanimiva bitja so to. To vsaj malo približati ljudemje zame neprecenljivo. Iz enakega razloga sem pred časom poskušal ujeti gibanje dima, kapljanje in pljuske vode ter verjetno še kakšno neumnost, katere se ta trenutek niti ne spomnim. To so vse stvari, ki se nam zdijo samoumevne, a ujete na fotografski senzor znajo vedno znova presenetiti. Prav presenečen sem bil, kako hitro se giblje dim. Tako na oko se nam zdi, da se premika zelo počasi...napaka. 1/400s je komaj dovolj za zamrznitev njegovega gibanja. Enako, če ne celo bolj "hiter" je ogenj. Če hočemo ujeti zanimivo in neponovljivo strukturo ognjenih zubljev, potrebujemo zelo kratke čase. Za razliko od fotografiranja dima, lahko v tem primeru fotografiramo brez dodatnih virov svetlobe, kar je po eni strani velika prednost.

Sedaj, ko je ravno čas peke kostanjev, bo obilo časa za eksperimentiranje. Poskusite, mene je tako potegnilo. Ogenj je res nekaj lepega (dokler je pod kontrolo) .Moji prvi poskusi so bili ob velikem ognju. Kresovanje. Od daleč sicer zanimivi vzorci, vendar sem želel posnekte kar se da od blizu. Neznosna vročina, strah za opremo, preveč motečih elementov na fotografiji (drva, pepel,...). Takoj sem vedel, da to ni to.Želel sem namreč bolj sterilno fotografijo. Zato sem v bolj kontroliranih in za opremo varnejših okoliščinah žgal vse sorte stvari :) Tudi glava je bolela od tega...
Na koncu sem prišel do spoznanja, da je najboljši bencin, ali nitro. Izgorevanje je še najbolj "čisto". V zmernih količinah je stvar povsem obvladljiva. Sam ne prevzemam nobene odgovornosti za morebitne požige med vašimi eksperimenti.
V načrtu imam serijo fotografij na to temo, a še vedno iščem čas za izvedbo. Nekaj idej se je med tem že porodilo v glavi. Še vedno pa pride prav kakšna ideja, nasvet in kritika z vaše strani.

Povečave nad 30x45

Že nekaj časa razmišljam o fotografski razstavi na temo makro fotografije. Te dni sem se pogovarjal z znancem, ki bo morda zagotovil finančna sredstva za izvedbo razstave. Razstava kot sem si jo zamislil je namreč kar hud finančni zalogaj. Fotografje manjše od 75cm po daljši stranici sploh ne pridejo v poštev. Klasične "povečave" 30x45 se namreč v velikih prostorih povsem izgubijo, pri makro fotografiji pa gre ravno za to, da drobne, očem skoraj nevidne živali, rastline ipd predstavim na čimvečjih formatih in manj kot z briljantnimi fotografskimi zgodbami, kompozicijami & shit (kar je v makru zelo težavno) ljudi fasciniram z velikimi povečavami. Da se prepričam o zadsotni kvaliteti fotografske povečave, sem dal te dni izdelati fotografijo (ne print) velikosti 50x75 cm. Zadeva je ogromna v primerjavi s 30x45. Primerjavo lahko vidite na spodnji fotografiji.
Kvaliteta je fantastična. Mnogo boljša, kot sem upal pričakovati. Ste ostali že skušali povečave nad 30x45? Koliko je bil maksimum kar ste poskušali in kakšna je bila kvaliteta, cena?

Material v digitalni obliki je pripravljen, prav tako je skoraj zagotovljen fantastičen razstavni prostor, le najpomembnejša stvar, finance so pod velikim vprašajem.
...pa smo spet pri denarju. Najprej za body, zdaj za razstavo. Še sreča, da imam na blogu reklame :)

Canon EOS 30D ali Canon EOS 40D

Kot sem že v prejšnjem postu pisal, so verjetno mojemu Canon EOS 350D šteti dnevi. Vsak trenutek lahko namreč pričakujem odpoved zaklopa. Bognedaj, da se to kmalu zgodi, a če se, bo to povsem normalno. Morda je sedaj pravi trenutek, da pričnem z varčevanjem za nov body. Kakšni donatorji?? :)

Ko bo tako daleč, se bom verjetno odločal med Canon EOS 30D in Canon EOS 40D. 350-ka (s popravljenim zaklopom) ostane kot rezerva. Na tržišči tako ali tako ni skoraj nič vredna, zame pa je neprecenljiva.
Iz finančnega vidika se precej bolj nagibam k 30D. Glede na to, da sem s 350-ko več kot zadovoljen, ni velike potrebe po neki über hudi in dragi mašini. Tisto nekaj bonbončkov, ki jih ponuja 30D v primerjavi s 350D pa bi bilo več kot prijetna nadgradnja. 40D pa je le še rahla izboljšava 30-ke, nov produkt in oh in sploh, zato tudi precej mamljiva. Kakšni so vaši predlogi? Če varčujem za 40-ko, bo trajalo kakšen mesec dlje kot za 30-ko. Je vredno počakati? Kupoval bom nov body+grip. Rabljenih zadev se bi raje izogibal.