HDR - High Dynamic Range imaging

(Fotografija z visokim dinamičnim razponom)

Med odkrivanjem vedno novih fotografskih tehnik in panog, sem pred kratkim naletel na tehniko imenovano HDR. Na internetu žal o tem nisem našel veliko zapisanega, zato sem kontaktiral nekaj fotografov, ki so po fotografijah sodeč to tehniko dobro poznali in izpopolnili. Kmalu sem dobil želene odgovore in hitro spoznal, da je tovrstna fotografija precej enostavna, hkrati pa človeškemu očesu dokaj všečna. Kar se tiče HDR tehnike, ni neke velike modrosti. Pravzaprav je sam zajem fotografij zelo preprost. Nekaj več časa zahteva obdelava v računalniku. Pri HDR-ju gre preprosto za to, da lahko različno osvetljen objekt, (del ga je v senci, določeni deli močno osvetljeni in spet deli, ki so osvetljeni ravno prav), prikažemo v najboljši možni luči. To je brez temnih in brez presvetlih delov. Ker je takšno fotografijo praktično nemogoče posneti v enem koraku, moramo narediti več fotografij. Pri tem je obvezen pripomoček dober, trden stativ. Izberemo primeren kader, fotoaparat trdno pritrdimo na stativ, da se nam med pritiskanje gumbov ne premakne, ter izmerimo optimalen čas ekspozicije. Poleg te fotografije, ki je bolj ali manj optimalno osvetljena naredimo še eno ali dve pod-osvetljeni, ter nekaj pre-osvetljenih. Najbolje je narediti 5-7 fotografij. Pri nastavljanju fotoaparata pazimo, da ga ne premaknemo.

Parametri se lahko spreminjajo glede na razmere v katerih fotografiramo. Kar se tiče samega zajema fotografije na terenu, smo končali. Če so fotografije dobro posnete (brez premikanja fotoaparata), tudi naknadne obdelave ne bo veliko oziroma bo obdelava bolj prijazna našemu ne najhitrejšemu računalniku. Sestavimo HDR v Photoshop CS2 Kar vas verjetno vse najbolj zanima je sama obdelava fotografij. Fotografije lahko združimo v HDR v različnih programih. Ker večina uporablja PhotoShop, je najbolje, da opišem ta postopek. Alternativa za bolj lene fotografe pa je še Photomatix Pro. Odpremo PhotoShop CS2 ter kliknemo na padajoči meni: File › Automate › Merge to HDR…Odpre se nam spodaj prikazano okno:
Izberemo fotografije, katere želimo sestaviti, ter potrdimo. Polje spodaj levo nam ponuja možnost, da avtomatsko poravna posnetke, ki so bili narejeni iz roke ali pa smo med zajemanjem premaknili tripod. Moj nasvet je, da zajamete fotografije čim bolj natančno ter se izognete tej opciji. Če boste delali z velikimi datotekami, lahko v tem koraku pridobite ali izgubite kar nekaj časa. Ko boste izbrali fotografije, si bo računalnik vzel nekaj časa za nalaganje le teh. Pri velikih datotekah lahko traja kar precej časa. Boljši računalnik pomeni hitrejše procesiranje ;)
Zgornje okno vam pokaže sestavljeno verzijo fotografij, ki ste jih dali v obdelavo skupaj s thumbnaili na levi strani. Tukaj lahko izbirate katere fotografije boste vključili in katere izločili iz nadaljne obdelave. Poskusite nekaj kombinacij in izberete najboljšo. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da je vaš zaslon le 8 ali 10 bitna naprava, ki prikazuje le omejen dinamični razpon. HDR pa lahko vsebuje razpon do 32 bitov. Z drsnikom (desno pod histogramom), lahko nastavljamo intenzivnost dinamičnega razpona. Datoteko nato shranimo v 32 bit mode. Dobila bo podaljšek *.PBM (Portable Bit Map). Za boljše prikazovanje in tiskanje, jo moramo konvertirati v 16 ali 8 bitno fotografijo. To storimo z orodjem Image › Mode › 16 Bits/Chanel… Pojavi se nam novo okno:
Na volj imate 4 izbire za zmanjšanje dinamičnega razpona iz 32 na 16 bitov. Če pobrskate po pomoči (F1) PhotoShop-a najdete tole:

Exposure And Gamma Lets you manually adjust the brightness and contrast of the HDR image.

Highlight Compression Compresses the highlight values in the HDR image so they fall within the luminance values range of the 8- or 16-bits-per-channel image file. No further adjustments are necessary; this method is automatic. Click OK to convert the 32-bits-per-channel image.

Equalize Histogram Compresses the dynamic range of the HDR image while trying to preserve some contrast. No further adjustments are necessary; this method is automatic. Click OK to convert the 32-bits-per-channel image.

Local Adaptation Adjusts the tonality in the HDR image by calculating the amount of correction necessary for local brightness regions throughout the image.
Zame najboljša izbira je Local Adaptation. S klikom na Toning Curve and Histogram, lahko fotografijo popolnoma prilagodite vašim željam. Predvsem strmimo k temu, da se znebimo prežganih in pretemnih delov. Ko ste z rezultatom zadovoljni, le še potrdite narejeno in vaša fotografija je nared.

Priporočam še naknadno obdelavo v smislu odstranjevanja morebitnega šuma, ki je nastal pri obdelavi. Korekcijo levelsov ter svetlobe in kontrasta, ter nekaj ostrenja.

Še nekaj rezultatov končne obdelave:

Večino fotografij posnamem s Kit objektivom, ki sem ga dobil polek Canon 350D. Razpon Canona 18-55 EF-S f/3,5-4. je ravno pravšnji za fotografiranje pokrajin in arhitekture. Včasih uporabljam tudi Canon EF 28-105 f/3.5-4.5 ali Canon EF 50/1.8. Predvsem 50-ka ne precej ostrejša od prvih dveh, je pa goriščna razdalja dokaj nehvaležna pri tovrstni fotografiji. Pred kratkim pa sem kupil Sigmo 28-70 f2.8 EX, s katerim pa še nisem delal HDR-ja, a mislim da se bo odlično obnesel.

Božično - Novoletni Koncert

V soboto 23.12.2006 sem obiskal božično novoletni koncert pihalnega orkestra Muta. Običajno na takšne prireditve ne jemljem fotoaparata, vendar je bilo tokrat drugače. S taščo, ki ima v tem kraju cvetličarno, kjer občasno priskočim na pomoč, sva namreč poskrbela za odrsko dekoracijo. To leto je moderna črno-bela, črno-srebrna kombinacija. Z veseljem sem se prilagodil takšnemu kontrastnemu trendu. Da bi kontraste še bolj poudarila, sva dodala še dva zelo nasprotujoča elementa. Vodo in ogenj. Kako je to izgledalo si lahko ogledate na spodnjem posnetku.
Celotna dekoracija je dobila pravi pomen šele, ko so se ugasnile luči.
Povezovalec programa Jure Brložnik je najavil glavne akterje prireditve, ki so s številnimi gosti poskrbeli za odličen program, ki je trajal le kakšno minuto manj kot dve uri.
Eni izmed gostov, ki so mene še posebej navdušili, so bili bobnarji, ki so s svojim ropotom dodobra pretresli obiskovalce.
Druga poslastica so bile mažoretke, ki so nastopile kar v treh točkah. Najprej so v trdi temi vrtele svetleče paličice. Pri tem so upihnile tudi vse svečke na moji dekoraciji in takoj po tej točki sem jih moral ponovno prižigati. V drugi točki so ob spremljavi pihalnega orkestra zaplesale slavni Can-Can…
…tretja točka pa je bila klasična, kakršne smo pri mažoretkah vajeni.

Za konec še fotografija celotnega orkestra. Dva člana na desni pojeta, dirigent na levi pa namesto dirigentske palice razteguje harmoniko.

Oglejte si nevidno (IR-fotografija)

Za razliko od mnogih fotografov, ki se hitro specializirajo za eno določeno fotografsko zvrst, sam rad preizkušam vedno nove zvrsti fotografije. Nedolgo nazaj me je pritegnila tudi infra rdeča fotografija. Vse kar sem potreboval, je bil IR filter in nekaj osnovnih nasvetov, ki sem jih poiskal kar na medmrežju.

IR filter prepušča le človeškemu očesu nevidno infra rdečo svetlobo, katero pa fotografski senzor zazna. Ostale, vidne valovne dolžine barvnega spektra filter blokira. Če s prostim očesom pogledamo skozi IR filter, ne vidimo nič. Tisto, kar je pri tej tehniki najbolj navdušujoče, je svet v barvah, kot ga ne poznamo. Zeleno listje postane rdečkasto. Deli, kjer se odbija močna sončna svetloba postanejo snežno beli. Običajno modro nebo postane rdeče, po obdelavi v računalniku dobimo čudovito »deep blue« barvo.

Kar se tiče zajema fotografije, ni neke velike znanosti. Aparat postaviš na trden stativ, nastaviš zaslonko, ustrezen čas in pritisneš. Čas zajema je ponavadi kar nekaj sekund, zato je priporočljiva uporaba samosprožilca, žičnega, ali daljinskega prožila.

Ko so fotografije posnete, sledi obdelava v računalniku. Sam uporabljam Photo Shop CS2.
Neka povsem osnovna obdelava do všečnega IR-ja bi bila sledeča:

Fotografija v surovem stanju:
Nato z ukazom Auto Levels dobimo nekaj takšnega. Ponavadi Auto Levels zadostuje, če ne, so nam še vedno na voljo manualne korekcije.
Sedaj moramo fotografiji le še v orodju Chanel Mixer zamenjati rdeč in moder kanal.
Za bolj všečne fotografije pa moramo pri obdelavi porabiti nekaj več časa in se malo bolj natančno poigrati z razno raznimi nastavitvami. Sledi nekaj primerov infra rdečih fotografij. Nekatere so kombinacija IR in klasična tehnika, nekatere IR + HDR,… Možnosti je veliko in vsak sam lahko odkrije tisto, ki mu je najbolj všeč.

Svet iz bližine

Včeraj , 15.12.2006, sem se udeležil fotografske razstave makro fotografa Danijela Kropivnika, kateri se na internetu predstavlja pod psevdonimom CZY. V času ko sem prispel na prizorišče, je bila tam že precejšna gneča. Štiblc, kot se imenuje prostor, kjer so bile fotografije razstavljene, je sicer zelo lep in odlično osvetljen, vendar za takšno razstavo skoraj malenkost premajhen. Predvsem ob takšnem obisku postane ozek hodnik hitro pretesen. Ker ne morem iz svoje kože, sem jasno s seboj imel fotoaparat. Komaj sem si priboril nekaj prostora in naredil nekaj posnetkov dogajanja.Fotografije v velikosti 30x45 s sicer dobro vsebino, so bile po mojem mnenju v ogromnih okvirjih vseeno nekoliko premajhne. Prav tako sem bil rahlo skeptičen o kvaliteti tiska. Ostali, ki tovrstnih fotografij ne gledajo vsak dan so bili jasno navdušeni. O sami kvaliteti avtorja ne dvomim, saj sem precej njegovih fotografij videl že prej v digitalni obliki. Ob fotografijah sem prav tako pogrešal imena in morda celo opise žuželk, ki so bile predstavljene na fotografijah. Vsaka fotografija je bila sicer lepo in dokaj smiselno poimenovana glede na vsebino.
Po uvodnem ogledu fotografij je sledil krajši kulturni program, katerega je morala žal velika večina obiskovalcev, zaradi tesnega prostora, spremljati kar na hodniku. Prav tako je v majhni sobi postajalo nemarno vroče. Kot prva je nastopila sopranistka Vesna Pučl, nato je gospa Ida Paradiž prečitala pravljico. Če sem čisto iskren, nimam pojma o vsebini, ker že po nekaj stavkih nisem več sledil. Zaradi vročine sem namreč komaj čakal, da se program zaključi, kar mi ni niti malo v ponos.
Pred koncem je povezovalka programa prebrala še besede, katere je o avtorju zapisal g. Matjaž Intihar.
Pri teh besedah ne morem mimo tega... Citiram g. Matjaža Intiharja:"V Danijevih fotografijah ni treba iskati kompozicije in ostalih fotografskih tehničnih zakonitosti. Bližnji svet se predstavi s pomočjo makro tehnike in dobrega fotografa v vsej svoji mogočnosti kar sam od sebe. In Danijel tehniko obvlada. "
Zakaj hudiča se potem makro fotografi sploh mučimo s kopozicijo, kvazi zgodbami, vsebino fotografije,... Dovolj je torej le obvladovanje tehnike in že si car. To, da Danijel tehniko obvlada sploh ni vprašanje.

Tudi sam avtor je nagovoril zbrane in v nekaj besedah razložil samo ozadje nastanka fotografij. Kasneje se je posvetil še vsakemu obiskovalcu posebej in odgovarjal na vprašanja večinoma tehnične narave. Celotno dogajanje je poleg mene, fotografiralo še nekaj drugih fotografov, prav tako pa so kultirni program posenli, verjetno za potrebe lokalne televizije. Po uradnem delu, je sledila še pogostitev vseh obiskovalcev. Eni smo bolj jedli, drugi pa bolj pili :)Da strnem vtise. Fotografska razstava vsekakor vredna ogleda. Sam, ki se prav tako ukvarjam večinoma z makro fotografijo, sem sicer opazil kar nekaj stvari, ki bi jih sam spremenil, a običajno obiskovalci boste prav gotovo navdušeni.